Kaj vse se je še zgodilo Brezimenkotu na prvi šolski dan?

Ko se je vratom približala tovarišica, Brezimenko tudi njej ni hotel pustiti, da bi se prebila mimo. Šele po dolgem prigovarjanju je le privolil v umik. Ko je tovarišica odklenila razred, je planil vanj, kot da bi mu šlo za življenje. Zapodil se je v prvo klop, hitro odprl torbo, zložil na mizo zvezke (točno 2 cm od roba) ter se še hitreje usedel na stol. Nato se je ozrl po razredu in takrat bi ga kmalu zadel infarkt. Ugotovil je namreč da se je usedel v prvo klop, vendar na napačni strani razreda. Z vso ihto je hitel pospravljati zvezke nazaj v torbo in nato zdirjal v prvo vrsto. A mizo pred tovarišico mu je že zasedel nek majhnen deklič. A ker Brezimenko vedno vztraja pri svojem, jo je lastno ročno hotel odstraniti od tam. Pod nobenim pogojem namreč ni hotel sedeti v katerikoli drugi klopi. Ker se mu deklica kljub temu ni hotela umakniti, se mu je kratkomalo zmešalo. Začel je trzati, tuliti…….in deklica se je zaradi lastne varnosti raje pomaknila eno vrsto nazaj. V trenutku spet ves blažen se je Brezimenko pognal v klop.

Prvi šolski dan je potekal po znanem programu. Najprej torta, nato pa je tovarišica vsakega prvošolčka povprašala po imenu. In začela je pri Brezimenkotu. Vprašala ga je prijazno: »Ja kako je pa tebi ime, Brezimenko?« Brezimenko je ponosno dvignil glavo in še bolj ponosno odvrnil: »Ime mi je Brezimenko Štatebrigovič, rojen 1. septembra 1989 ob 8:00, po poklicu šolar, doma iz Kmetavz, hišna številka 89 žblj, visok 138,97cm….. »Ker kar ni nehal godljati, ga je učiteljica prekinila. »No, bo kar dovolj zaenkrat, kajne?« Brezimenko je utihnil. V mislih so mu švigale vse črke, ki bi jih moral še povedati. Ta govor se je namreč naučil na pamet, drdral ga je noč in dan, tudi medtem ko je jedel, spal, sral, kozlal, no bo kar dovolj :P……

In Brezimenko je počasi odraščal v pravega piflarja!!!!!!!

piše: Marko Mole

Vsaka podobnost z resničnimi osebami je zgolj namerna!